3 KORAKI KAKO DOLOČITI KOLIČINO KISLINE V KLETARSTVU

V kletarstvu se uporabljajo številne metode, ki nam pomagajo določiti optimalno zrelost grozdja ter posledično najugodnejšega dneva trgatve. Med le te prištevamo zrelost polifanolov, katero je najbolje preveriti kar z neposrednim okušanjem samega grozdja, vsebnost sladkorja, katero izmerimo z refraktometri, vrednost pH, katero merimo s pH metri in pH lističi, nenazadnje pa tudi z reagenti, ki nam pomagajo natančno določitev titracijskih kislin v dozorevajočih grozdih. 

Omenjene reagente pa uporabljamo tudi v vinski kleti pri moštih in belih, rose in rdečih vinih za določitev in regulacijo kislin. Prav tako je možna široka uporaba v gospodinjstvu pri pripravi kompotov in sokov iz različnih vrst sadja in zelenjave. 

KAKO IZMERITI NIVO KISLINE?

1. Vzorec vlijemo v ustrezno epruveto, ki je običajno priložena kompletu in ima ustrezno označeno skalo iz katere po titraciji odčitamo nivo kisline ( običajno rdeča skala ).  V primeru, da vzorec vsebuje ogljikov dvokis ( CO2 ) nalijemo vzorec nekoliko nad ničlo, valj zamašimo s palcem in močno pretresemo, da sprostimo CO2. Palec previdno odmaknemo in počakamo, da se tekočina umiri. Nato natančno dopolnimo raven vzorca v valju ( spodnji del meniska na skali ), kar storimo najenostavneje s plastično kapalko, ki je običajno priložena v tovrstnih kompletih. 

2. Na vrsti je titracija z ustreznim reagentom, ki običajno vsebuje kombinacijo 1% Natrijev Hidroksid - v našem podjetju vam ponujamo reagent VINI 1, ki je priložen ENOVIN kompletu, v katerem se nahaja tudi ENOVIN reagent za merjenje proste žveplaste kisline. Titracija lahko poteka z dodatno kapalko, običajno pa je že sama plastenka opremljena s kapalko pri odprtini na vrhu, ki omogoča natančno titriranje. Vsebino reagenta po kapljicah in postopoma dodajamo v vzrorec ter po vsakem dodatku reagenta epruveto zapremo s palcem in jo obrnemo, da se vsebina vsakič dobro premeša. V začetku titracije bo barva tekočine rumena in se bo pri nadaljnjem dodajanju reagenta spreminjala preko temno rumene do zelene - titracija pa je končana barvnem preskoku iz temno zelene v modro - zeleno barvo. 

3. Odčitamo vrednost na rdeči skali epruvete, ki nam pove neposredno vsebnost titracijskih kislin v g/L. Pri rdečkastih tekočinah ( npr. rose ) poteka preskok iz rjavo zelene preko zelene do do modre barve. Za tekočine, ki pa so intenzivno rdeče obarvane ( temno rdeča vina ) je priporočljiva razredčitev - vzorec razredčimo z destilirano vodo vodo v razmerju 1:1, 1:2. Nato dobljeni rezultat, ki ga odčitamo na rdeči skali epruvete pomnožimo z 2 oz. s 3 - odvisno od prej navedenega faktorja razredčitve. Za natančne rezultate mora vzorec imeti temperaturo 20 stopinj Celzija, barvne spremembne pa je potrebno opazovati ob izvoru rumene ali bele svetlobe. 

POGLEJTE SI VIDEO PRIKAZ MERJENJA KOLIČINE KISLINE!

REZULTATI:

Ponavadi je vsebnost titracijskih kislin v moštu večja kot v vinu ( npr. nastanek vinskega kamna ali biološki razkis ), zato podajamo le okvirne vrednosti za nekatere najbolj razširjene vinske sorte v Sloveniji. 

Vrednosti se nanašajo na mošte normalne trgatve v g/L:

• Laški rizling - 6-12 g/L


• Renski rizling - 9-13 g/L


• Beli pinot - 7-9 g/L


• Sauvignon 6-9 g/L


• Rebula 8-11 g/L


• Merlot 6-8 g/L

Za sadne sokove:

• Jabolko - 7-12 g/L


• Jagode - 7-9 g/L


• Borovnice 9-12 g/L


• Robidnice 9-12 g/L


• Ribez - 20-30 g/L

 Preberite tudi Kako izmeriti količino skupnega žvepla in Kako izmeriti količino prostega žvepla v kletarsvtu!

OPOMBE:

Pred vsako meritvijo valj izplaknemo z vzorcem, ki ga merimo in po končanem  delu operemo z destilirano vodo. 

Mošte in sokove moramo pred meritvijo po potrebi filtrirati ali počakati, da se motni delci sesedejo na dno. 

Reagent je potrebno hraniti v suhem in hladnem prostoru. V takšnih pogojih je obstojen tudi do 2 leti. Obvezno ga je potrebno zaščititi pred zmrzaljo. 

Če pride reagent v stik s sluznico, očmi ali kožo, izperemo mesto z veliko vode.

Reagent naj bo otrokom nedosegljiv.