Določanje skupne žvplaste kisline v kletarstvu ( skupni SO₂ )

Žveplo je v vinu v prosti in vezani obliki. Po žveplanju je žveplo le nekaj časa prosto (nevezano), saj se večji del veže na druge kemične spojine in po določenem času je manj prostega kot vezanega žvepla. Skupno žveplo je vsota prostega in vezanega. Zgornja meja vsebnosti prostega in skupnega žvepla je zakonsko določena. Če le to presežemo, vino ni primerno za uživanje ali promet.

Kako izmeriti količino skupne žveplaste kisline v kletarstvu?

Najenostavneje in tudi najhitreje prosto žveplasto kislino izmerimo s pomočjo komercialnih reagentov ter metodo titracije, s katero je rezultat natančen in hitro določljiv. Na tržišču je več kompletov, ki v osnovi vsebujejo potrebne reagente za titracijo, kapalko in epruveto s primerno skalo za odčitavanje rezultata.

POSTOPEK:

1. Epruveto napolnimo z vzorcem, katerega temperatura mora biti 20 stopinj Celzija do oznake 0-ničle oz. oznake vzorec, z upoštevanjem da se spodnji del meniska dotika črte. 

2. Dodamo prvi reagent, ki običajno vsebuje 4% Natrijev Hidroksid ( NaOH ) do naslednjega nivoja, ki je označen na skali epruvete - ponovno upoštevamo, da se spodnji del meniska dotika črte. 

3. Počakamo pribljižno 10 min.

4. Nato v zaporedju dodamo reagent, ki vsebuje 16% Žvepleno kislino do naslednje označene črte na skali epruvete, in zatem še reagent z 2% vsebnostjo Škrobavice do začetka skale ( cca. 13 kapljic ) - vsakokrat upoštevamo spodnji del meniska.

5. Epruveto začepimo s palcem in ga obrnemo na glavo, da se vsebina dobro premeša. 

6. Sledi titracija z reagentom, ki vsebuje 0,2% Kalijevega Jodida, po možnosti čim hitreje. Po vsakem dodatku omenjenega reagenta vsebino valja pretresemo, da se le ta dobro premeša in razbarva. Ko se celotna vsebina obarva vijolično, je titracija končana. 

7. Na skali odčitamo vsebnost skupne žveplaste oz- žveplene kisline v mg/L.

Pri rose in rdečih vinih je postopek povsem enak, vendar je barvni preskok težje opazen. Za natančnejše merjenje lahko vzorec razredčimo z destilirano vodo ( 1/2 destilirane vode in 1/2 vina ) in nato dobljeni rezultat pomnožimo z 2 ali pa rdeča vina razbarvamo s filter papirjem z ogljem. 

V našem podjetju vam tovrstne reagente in ustrezne pripadajoče pripomočke za meritve nudimo pod blagovno znamko VINI in kompletom za merjenje skupnega žvepla VINI S.

Po slovenski zakonodaji je v Sloveniji zgornja dovoljena meja za vsebnost skupnega žvepla naslednja:

• 160 mg/L za rdeče vino z ostankom sladkorja do 4 g/L


• 175 mg/L za rose vina z ostankom sladkorja do 4 g/L


• 200 mg/L za bela vina z ostankom sladkorja do 4 g/L


• 210 mg/L za rdeča vina z ostankom sladkorja nad 4 g/L


• 260 mg/L za bela in rose vina z ostankom sladkorja nad 4 g/L


• 300 mg/L za sladko vino

Ugodno razmerje med prostim in skupnim SO2 je 1:3, še primerno pa je 1:5. Cilj vseh pridelovalcev vina naj bo pridelati dobro, obstojno in neoporečno vino, s čim nižjo vsebnostjo skupnega žvepla.

Preberite tudi Kako izmeriti količino prostega žvepla v vinu!

OPOMBE:

Pred vsako meritvijo valj izplaknemo z vzorcem in ga po končanem delu dobro operemo z destilirano vodo. 

Za natančnejše doziranje vzorca in reagenta si pomagamo s plastično kapalko, ki je običajno priložena. 

Temperatura vzorca naj bo kolikor je mogoče blizu 20 stopinj Celzija, saj pri višjih temperaturah dobimo višje, pri nižjih temperaturah pa nižje vsebnosti skupne žveplaste kisline. 

Reagenti so običajno časovno uporabni 2 leti ali več, potrebno pa jih je hraniti v suhem in hladnem prostoru za maksimalno obstojnost. 

V kolikor pride Natrijev Hidroksid ( NaOH ) v stik s kožo ali sluznico, je potrebno mesto spirati z veliko vode.

Reagenti naj bodo otrokom nedosegljivi.