1. NAVODILA IN PRIPOROČILA ZA UPORABO:

3. Pred začetkom merjenja plastenko v kateri je reagent dobro pretresite. Epruveto pred uporabo izplaknite z vinom, ki ga merite, nato jo napolnite z vzorcem vina do začetka skale ( označeno z 0 - ničlo ). Ob tem je najbolje držati merilno epruveto v višini oči in paziti, da se spodnji del meniska dotika skale. 

Sledi titracija z reagentom, katerega previdno po kapljicah dodajamo v merilno epruveto. Ob dodajanju reagenta epruveto zapremo s palcem, jo obrnemo na glavo, da premešamo vsebino in nadaljujemo z dodajanjem reagenta, dokler ni celotna vsebina epruvete oz. vzorca obarvana vijolično-modro. Barva mora biti obstojna vsaj 10 sekund.

Odčitamo rezultat: Rezultat, ki nam pove kolikšna je količina proste žveplaste kisline v vzorcu v mg/L, odčitamo na črni skali epruvete ( rdeča običajno služi za določanje količine titracijskih kislin ).

REZULTATI:

V vinu se nahaja pribljižno 5-10 mg/L reduktonov ( predvsem askorbisnka kislina ), ki predstavlja 3-5 mg/L proste žveplaste kisline. Zato v praksi velja, da v vinu, ki ima po analizi manj kot 5 mg/L proste žveplaste kisline, le te v vinu sploh ni. Na to moramo biti še posebej pozorni pri sadnih vinih, saj nekatere vrste sadja vsebujejo veliko askorbinske kisline. 

Količina žveplanja je sicer odvisna od številnih dejavnikov, zato naj kot orientacija velja:

• Bela vina potrebujejo od 20-32 mg/L proste žveplaste kisline.
• Rdeča vina potrebujejo od 15-20 mg/L proste žveplaste kisline.

Količine prostega SO2 so v prvi vrsti odvisne od  tipa vina, starosti in zdravstvenega stanja.

OPOMBE: 

Temperatura vzorca ob meritvi naj bo 20 C.

Po uporabi je potrebno epruveto in pipeto splahniti z destilirano vodo, da se ne bi pojavile zasušene usedilne.

Meritve izvajamo ob izvoru rumene svetlobe.

Reagent naj bo nedosegljiv otrokom.